Organi za zunajsodno reševanje sporov na podlagi akta o digitalnih storitvah

Uporabniki lahko izpodbijajo odločitve o moderiranju vsebine, ki omejujejo njihove račune ali sankcionirajo njihovo vsebino na več načinov. Ta pravica velja tudi za prijave nezakonitih vsebin, ki jih je platforma zavrnila. V skladu z aktom o digitalnih storitvah se lahko uporabniki pritožijo na notranji sistem platform za obravnavo pritožb, v skladu s katerim morajo platforme pregledati svoje odločitve. 

Akt o digitalnih storitvah uporabnikom omogoča tudi, da se obrnejo na organe za zunajsodno reševanje sporov. Ti organi so alternativa sodnim postopkom, ki ponujajo hitrejši in stroškovno učinkovitejši način reševanja sporov. Uporabniki lahko izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, ki ima certifikat EU za vrsto spora, in zahtevajo pregled odločitve platforme o moderiranju vsebine. Spletne platforme morajo sodelovati s tem organom. Nazadnje, uporabniki lahko zadevo vedno predložijo nacionalnim sodiščem.

Uporabniki in spletne platforme morajo pri reševanju spora v dobri veri sodelovati z izbranim organom za zunajsodno reševanje sporov. Dodelitev pristojbin je odvisna od izida postopka. V vsakem primeru bo za prejemnike storitve reševanje sporov običajno na voljo brezplačno ali po nominalni ceni. Organi za zunajsodno reševanje sporov nimajo pooblastil, da bi strankam naložili zavezujočo rešitev spora, vendar ponujajo pošten in hiter pregled.

Organizacije, ki želijo postati organ za zunajsodno reševanje sporov, morajo vložiti vlogo pri koordinatorju digitalnih storitev v državi, v kateri imajo sedež.

Odgovorni so za nadzor izvajanja akta o digitalnih storitvah v svoji državi, vključno z organi za zunajsodno reševanje sporov. Certifikat velja največ pet let in se lahko podaljša. Certificirani organi morajo izpolnjevati določene pogoje:

• Nepristranskost in neodvisnost: Organ mora biti nepristranski in neodvisen (tudi finančno) od ponudnikov spletnih platform in prejemnikov storitev, vključno s posamezniki, ki so vložili pritožbo.
• Strokovno znanje: Organ mora imeti strokovno znanje na enem ali več posebnih področjih nezakonitih vsebin ali pri uporabi in izvrševanju pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platform.
• Osebni prejemki: Člani organa so plačani na način, ki je neodvisen od izida postopka.
• Dostopnost: Zunajsodno reševanje sporov mora biti lahko dostopno in omogočati spletno vložitev pritožbe in spremnih dokumentov.
• Učinkovitost: Organ bi moral imeti možnost, da spore rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem od uradnih jezikov EU.
• Poslovnik: Organ mora delovati v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je enostavno in javno dostopen ter v skladu z veljavno zakonodajo.

Samo organi s sedežem v EU se lahko certificirajo kot organi za zunajsodno reševanje sporov. To zagotavlja, da organi za zunajsodno reševanje sporov delujejo v regulativnem okviru EU, kar prispeva k usklajenemu pristopu pri reševanju sporov glede moderiranja vsebin. Certificiranje je veljavno v vseh državah članicah. Vendar je lahko potrjevanje omejeno na nekatera strokovna področja (posebne vrste nezakonitih vsebin ali posebne vrste spletnih platform) ali nekatere jezike, v katerih lahko organ rešuje spore.

Organi za zunajsodno reševanje sporov nacionalnim koordinatorjem digitalnih storitev predložijo letna poročila o svojem delu. Vsako potrdilo DSC pa vsaki dve leti poroča o delovanju vseh organov za zunajsodno reševanje sporov, ki so jih certificirali. Ta poročila vsebujejo informacije o številu sporov, njihovih izidih, času, potrebnem za rešitev sporov, težavah, najboljših praksah in priporočilih za izboljšanje delovanja.

Komisija objavi in posodobi seznam certificiranih organov za zunajsodno reševanje sporov, potem ko jo o tem uradno obvestijo koordinatorji digitalnih storitev. Glej seznam odobrenih organov za zunajsodno reševanje sporov v nadaljevanju.